Specialka

Jutri po koncertu Sleepmakeswaves, Esazlesa in Smashed Face v Channel Zeru vas čaka:

Does Malina Blush aka Zloraba dobre glasbe v  imenu žmohtnega hrupa. Disko jo(c)kerja Blush in Malina bosta zardevala od post rocka, nojza in sentiš indie popa!

Za pokušino:

Titus Andronicus – Titus Andronicus Forever

Psycho-Path – Hell Outta Dodge

Interpol – C’mere

Beck – Gamma Ray

Yacht – Don’t Stay in Bed

Channel Zero in Specialka: Trojni koncertni udarec
—
SLEEPMAKESWAVES (post-rock, Avstralija)
ESAZLESA (screamo/post-rock, Češka)
SMASHED FACE (death/deathcore, Češka)

Sobota, 21. april, 21h @ Channel Zero, AKC Metelkova mesto
Vstopnina: 8 eur z rezervacijo na www.ch0.org / 10 eur na dan koncerta
Info: www.ch0.org in http://specialka1.blogspot.si/
—

Channel Zero v sodelovanju s svežo ekipo Specialka predstavlja trojni sobotni koncertni udarec, ki nas bo ponesel vse od death-cora, prek kričečega post-rocka, pa do prvinsko melodičnega avstralskega inštrumentalija. Po koncertu: rolaSpecialka (Krejzer, Holo, Blush).

SLEEPMAKESWAVES
»Kaj bi se zgodilo, če Jeff Buckley nikoli ne bi zapel na svoji ploščah,« se je spraševal glasbeni kritik Jonno Siedler in si odgovoril: »Sleepmakeswaves. Kup emocij in ogromno različnih delov, ki se nekako spajajo v popolno celoto.« Da ni pretiraval, je dokazalo tudi samo poslušalstvo, ki je lani izdani prvenec avstralskega kvarteta pokupilo v taki meri, da se je album že v prvem tednu izida zasidral na prvo mesto portala Bandcamp, kjer ostaja eden najbolje prodajanih avstralskih albumov. Inštrumentalna cinematična zasedba, ki je nastala pred šestimi leti, ima za sabo že nekaj kratkometražnih albumov, nastope z bendi Mono, Boris, Pelican, Russian Circles in Unitopia ter omenjeni lani izdani prvenec »…and so we destroyed everything«, s katerim so letos obkrožili domačo Avstralijo, se marca podali na odmevni ameriški festival SXSW, tik pred ljubljanskim koncertom pa jim je belgijski Dunk!festival omogočil nastop tik pred precej sorodnimi 65daysofstatic. Sleepmakeswaves je brez dvoma benda na pohodu, ki ga ne gre zamuditi.

Bandcamp: http://sleepmakeswaves.com/

ESAZLESA 
Na pogorišču čeških hardcorovcev Kmen je pred dobrimi tremi leti vstala Esazlesa. Hardcorovske korenine je preobrazila v kričeče post-rockovske pokrajine – v atmosferično začinjeni sludge, ki se napaja pri zasedbah kakršne so Isis, Cult of Luna in Minsk, a obenem raziskuje starošolski screamo, ki so ga po odrih cvrli Shotmaker, Maximillian Colby ter Fingerprint. Vendar pri zasedbi Esazlesa ne gre le za črpanje vseh naštetih vplivov, temveč za njihovo nadaljevanje. O tem priča tudi njihova koncertna kilometrina, ki jo bend nabira precej hitro. Lani se je podal na kar tri daljše turneje, poleti razburkal tudi naše kraje in za piko na i nastopil na češkem festivalu Fluff, teden zatem pa še na drugem češkem festivalskem čudežu Creepy Tepee.

Myspace: www.myspace.com/esazlesa

SMASHED FACE
O češkem bendu pove vse ime samo. Brutalna mešanica death metala in deathcora samo čaka na možnost masakriranja novih poslušalcev. Svoje glasbene izlive je bend v desetih letih zapisal na štiri albume, a nanje že gleda skoraj zviška in v peto napoveduje pohod v prihodnost. Smashed Face je brezkompromisna zasedba, ki je svoj divji nastop utrdila tako na domačih, kot tudi tujih festivalskih (Obscene Extreme, Brutal Assault …) in klubskih odrih.

Web: www.smashedface.com/ecard
Myspace: www.myspace.com/smashedfacecz

Holo says: “indie pop/folk rock/post-everything”

HEALTH – USA Boys

Mark Lanegan – Driving Death Valley Blues

Metronomy – The Look

The Weakerthans – Aside

Casiotone for the Painfully Alone – Scattered Pearls

The Faint – Worked Up So Sexual

Aprila sodelujemo. Prvič z Rnka Rnka (21. aprila pa še s CH0). Check:

Specialka & Rnka Rnka:

SLOW MOTION GENOCIDE (IT, post-everything)
THE CANYON OBSERVER (SLO, post/sludge/noise)

5. april, 22h @ klub Gromka, Metelkova mesto, Ljubljana
before&after: rolaSpecialka
vstop: 5 € 

FBevent

Še sveži, lani nastali ekipi Specialka in Rnka Rnka tokrat združujeta moči. V četrtek 5. aprila namreč v klubu Gromka gostita prodorni italijanski instrumentalni trio Slow Motion Genocide in najglasnejše domače presenečenje lanskega leta – The Canyon Observer.

Slow Motion Genocide

Direktno z juga italijanskega škornja se bo na udobnih skuterjih in z obveznimi sončnimi očali v Gromko pripeljala trojica, ki sliši na ime Slow Motion Genocide. Post-rock je prelahka oznaka za bend, ki črpa tako v tovarni stare rockovske tenkočutnosti, kot pri poznejših post-punkerskih divjakih, vse skupaj pa zliva v z močno dinamiko začinjene instrumentalne zgodbe. Te so prepričale tudi italjansko založniško hišo New Model Label, ki je zasedbi založila prvenec, tega pa si je nemudoma sposodila še italijanska raziskovalna oddaja Tg2 Dossier (Rai 2) in z njim zvočno opremila dokumentarni film o gradnji južne italijanske avtoceste Ionica in mafijskem vplivu nanjo. Da pa glasba Slow Motion Genocide ni le primerna podlaga za mafijske zgodbe, je bend dokazal še z avdiovizualnim dogodkom From The World To The Roots, ki je nastal pod mentorstvom popularnega italijanskega pisca, režiserja in performerja Alessandra Baricca ter njegove izobraževalne ustanove The Holden School.

WEB, SOUNDCLOUD, VIDEO (Your Strength Is My Weakness)

The Canyon Observer

Eksotične oznake kot so sludge, atmosferični noise in post-metal krojijo zvok osrednjeslovenske peterke, ki je na oder prvič stopila lani ter po hitrem postopku razparala marsikateri domači oder. Za dober teden so zavili še na Balkan, tokratni koncert v Gromki pa bo služil tako preizkušanju novega materiala kot tudi ogrevanju pred njihovo prvo evropsko turnejo na katero se odpravljajo dan pozneje. Avstrijci, Madžari, Čehi in Slovaki jih pričakujejo odprtih rok.

WEB, EP, VIDEO (My Will)

17. 1. 2012, 21h @ Menza pri koritu, Ljubljana

Nastopajoči: ZACK KOUNS (zda), ALPHA STRATEGY (kanada), iT / IRENA TOMAŽIN (slo), TOVARIŠ STRMOGLAVLJEN (slo)

Vstopnina: 5 € z rezervacijo na specialka.events@gmail.com, 7 € na dan
FB event
Menza pri koritu

17. 1. 2011, Menza pri koritu

Nastopajoči: ZACK KOUNS (usa), ALPHA STRATEGY (can), iT / IRENA TOMAŽIN (slo), TOVARIŠ STRMOGLAVLJEN (slo)

Vstopnina: 5 € z rezervacijo na specialka.events@gmail.com, 7 € na dan koncerta

Delček izbora komadov izdanih v letu 2011, ki jih bosta vrtela Blush & Krejzer na dvatisoč11

Beastie Boys – Make Some Noise

Burial & Four Tet Feat. Thom Yorke – Ego

The Black Keys – Gold On the Ceiling

Crystal Stilts – Through the Floor

Moveknowledgement – Hands

Gang Gang Dance – Thru and Thru

Ludovik Material – Večerni program

Mi Ami – Dolphins

Foo Fighters – White Limo

The Joy Formidable – Whirring

Serija intervjujev pred dogodkom dvatisoč11
by Holo

-Vaša skupina šteje pet članov, že vizualno izhajajočih iz različnih glasbenih voda. Se lahko na kakšen izdelek iz 2011 zedinite prav vsi?

Em… Y – Blessing Alarm.

-Nekateri od vas ste aktivni tudi v drugih, žanrsko različnih zasedbah. Katerih?

BobenBassPaAnanas (Nik), Uroš (Gašper), Gonoba (Matic) in VomitSprinkler (Sašo).

-Kaj pa je bilo tisto, kar vas je kot skupino združilo in pripeljalo do glasbe, ki jo igrate kot The Canyon Observer?

Alkohol in Isis.

-Kdo je tisti, ki opazuje kanjon, in kateri kanjon je tisti, ki ga ta nekdo opazuje?

Ko pogledaš v kanjon, te kanjon pogleda nazaj.

-Letos ste izdali EP oziroma mini album. Se spomnite še kakšnega izdelka kratkega formata, ki bi vas letos posebej navdušil?

Agoraphobic Nosebleed – Make a Joyful Noise.

-Kaj je tisti glasbeni presežek, ki je po vašem mnenju letos na domačih tleh opozoril nase?

Y – Blessing Alarm.

-Še kakšna dobro varovana glasbena skrivnost, ki ste jo nedavno odkrili?

Nič kaj tak posebnega letos.. recimo Jaga Jazzist.

-Za kateri koncert svoje letošnje turneje po Balkanu bi dejali, da je bil najuspešnejši, in zakaj?

Skopje. Najboljši klub in tudi lastnik/organizator je bil najboljši med vsemi in se je dejansko potrudil za promocijo koncerta.

-Kakšni so vtisi s te turneje – oziroma kako “polomljeni” ste se vrnili z nje?

Generalno gledano je bilo super. Malo smo meli nesreče s poškodbami, kot je porezan palec in poškodovana noga (na srečo se je to vse zgodilo isti osebi) in na koncu še vdor v kombi, ampak še vedno smo zadovoljni. Ampak smo pa ob enem tudi ugotovili, da mogoče pa Balkan niti ni za našo sceno preveč, razen Bolgarije, tam smo bli zvezde (hihi).

-Nadaljujte. 2011 je…

je leto pred 2012.

-Čao Portorož sprašujejo: “A ste vi normalni?”
Adolescenca je obdobje, ki lahko teče mirno, kot široka reka ali pa divje kot hudournik. A vsaka reka lahko podivja in sleherni hudournik se lahko umiri. Vsakdo pa premore v sebi obilo moči in burkajo ga čustva, ki se na zunaj kažejo pogosto kot hitro menjavanje razpoloženja, solzice, ki jih zamenja smeh, a tudi skritih globokih bolečin ne manjka.

Serija intervjujev pred dogodkom dvatisoč11
by Holo

-Ste Joko Ono. Kdo je vaš slovenski Džon Lenon?

Mi vsi smo Džon Lenon.

-Vsi člani razen Žive izhajate iz Intimn Frizurn, kjer je bila žanrska forma povsem drugačna od trenutne v Joko Ono. Kako je prišlo do preobrazbe v hardcore/punk?

Iskali smo pevca/pevko za nadaljne ustvarjanje. Ko se je Živa z nami dobila, je imela veliko entuziazma in nikakršnih pevskih in tekstopisnih izkušenj. Slučajno smo imeli na placu knjigico s teksti Centra za dehumanizacijo, iz katere si je izbrala “Brezdelje“. Njihove verzije sicer nismo poznali, besedilo je bilo pa očitno “anarho-punk”. Za hec je Žiga zaigral neke “punk” akorde, ki so vodil v ustvarjalni domino efekt ob katerem smo se vsi začel zabavat. Od tu je šlo naprej.

-Nastopili ste na Klubskem maratonu 2011. Kaj vam ta nastop kot skupini pomeni?

Pomeni neko promocijo in koncertno kilometrino, ki nam bo prav prišla za snemanje EP-ja.

-Kaj je tisti glasbeni presežek, ki je po vašem mnenju letos na domačih tleh opozoril nase?

To, da se v našem, včasih neperspektivnem prostoru, sploh še ustvarja in organizira dogodke, je glasbeni presežek.

-Kateri je bil vaš najljubši koncert, ki ste ga obiskali letos? Pa naj bo to v Sloveniji ali nasploh.

Po pravici povedano, večino cajta vadimo in nismo vzorni koncertni obiskovalci. Od teh k smo jih videli:  Nina Bulatovix, The Hoax Prohram, Ludovik Material.

- Še kakšna dobro varovana glasbena skrivnost, ki ste jo letos odkrili?

Messa Boogie Dual Rectifier, DW, Gallien Krueger, Živa Zidar Borja.

-Kaj pa za vas prinaša prihodnost? Govori se, da pripravljate EP…

EP naj bi končali enkrat do marca… Naše povprečje je en album na 10 let, tko da smo si s tem EP-jem namesto albuma, prišparal nekaj mesecev perfekcionizma in kompliciranja. Predvsem se nam obetata še kakšna plešasta glava in celulitasta rit več…

-Nadaljujte. 2011 je…

Štirimestna številka, leto porok, izpuljenih zob, Klubskega maratona, hitro minilo, novih začetkov, bla bla bla..

-Werefox sprašujejo: “Kje je John ? Jebemu??”

Na tržnici fila paprike.

Serija intervjujev pred dogodkom dvatisoč11
by Holo

- Werefox ste stari znanci v novi preobleki. Kaj nam boste pokazali tokrat?

Sašo: V bistvu delamo glasbo neobremenjeno z našo preteklostjo. Sigurno se lahko potegne paralele z našim preteklim ustvarjanjem v drugih bendih, ampak ne razmišljamo o tem. Vsak član ima neko drugačno glasbeno zaledje, poslušamo ogromno različne glasbe, zato tudi ne razmišljamo v obliki žanrov. Glasba se v bistvu razvija kar sama od sebe, mi ji pa sledimo. Spontano in čimbolj raznoliko, to mi je najbolj všeč tudi pri glasbi, ki jo sam poslušam.

- Od kod izvira vaše ime? Se ob polni luni preobrazite v lisice in lisjake?

Meli: V resnici se preobrazimo vsakič, ko igramo skupaj, in sicer v lisicodlake . Ime je dejansko poklon mitološkemu bitju, ki bi naj bilo bližnji sorodnik volkodlaka in se pojavlja v številnih starokitajskih (in japonskih) legendah, vendar je nam bolj privlačna moderna verzija te legende, ki jo lahko najdete v genialni knjigi Viktorja Pelevina “The Sacred Book of the Werewolf”. Drugače pa se nam zdi predvsem cool zveneče ime in dobra metafora za preobrazbo, ki jo dejansko doživi vsak glasbenik, ko v živo izvaja svojo glasbo.

- Nedavno ste se javnosti premierno razkrili v živo. Kakšni so bili odzivi?

David:  Glede na to, da smo kot člani v preteklih glasbenih projektih doživljali nekakšen following ali pa nek relativen uspeh, smo pričakovali, da se bo generiral bolj ali manj dober odziv tistih, ki nas poznajo že iz prejšnjih projektov. Ampak nas je iskreno in nepričakovano presenetil dejanski odziv, saj je bil zelo dober. Predvsem smo to statistično lahko preverili tudi na spletni strani in facebooku, kjer se je obisk čez noč povečal za 200%. Tako da imamo razlog za veselje . Skratka, trudili se bomo, da bo tako ostalo.

- Kaj je tisti glasbeni presežek, ki je po vašem mnenju letos na domačih tleh opozoril nase?

David: Iz moje poslušalske perspektive je konstanten premik na domačih tleh zasedba, ki res trese hlače… “Moveknowledgement” – pač iskreno, ni ga benda, ki me tako zapelje v živo. Poleg njih, pa me od novejših zasedb zelo zanimajo (še) mladci “Barely Modern” – totalni profiji, obenem pa še iskreni. Pa nenazadnje Balladero, ki šele prihaja na odre – tukaj se pohvalim, da je to moj bratranec Dominik Bagola (nekdanji član P-P), ki je naredil tako genijalen baladni album, da ga glasbeni kritiki v prihodnjem letu definitivno ne bodo mogli preslišati.

Sašo: Po mojem mnenju je to zadnji album ŠKM Bande ‘Rdeči‘. Totalno underrated plata, ki bi si zaslužila več pozornosti, kot pa je je bila deležna.

- Kateri je bil vaš najljubši koncert, ki ste ga obiskali letos? Pa naj bo to v Sloveniji ali nasploh.

David: Empire of the Sun, Prince, Tom Jones – skoraj sem se nehal ukvarjati z glasbo .

Sašo: Swans, Mulatu Astatke, The Young Gods, Liars.

Meli: Wild Beasts v Flexu, Thurston Moore v Münchner Kammerspiele, Grinderman na INMUSIC festivalu, Swans v Kinu Šiška.

- Vsi ste nekdanji člani prepoznavnih, priznanih domačih alter rockzasedb. Vleče Werefox v kontinuiteto že obstoječega – ali ste se v ustvarjanje pod novo zastavo podali popolnoma brez pritiska?

Meli: Jaz bi rekla, da skoraj čisto brez pritiska. Dejansko je Werefox nastal kot neke vrste akt  “osvoboditve” spon preteklosti. Nihče sicer ne zanika svoje zgodovine, saj smo nenazadnje ponosni nanjo, ampak smo v tej novi konstelaciji dali drug drugemu svobodo, da lahko še bolj izrazimo lastno glasbeno identiteto oz. da jo razvijamo naprej, brez žanrskih omejitev. In glasba, ki jo ustvarjamo kot Werefox res nastaja zelo spontano in se podreja v prvi vrsti samo občutku, ki ga za nas nosi nek komad oz. ideja komada.

David: Zelo na kratko bom dodal tole: potrdim to, kar pravi Melee, dodatno pa opomnim, da stanje nikoli ni brez pritiska, kar je zelo dobro . Pritisk mora biti, predvsem pa tak, ki ti narekuje, da vse, kar narediš in daš od sebe in v “analizo” svojim poslušalcem, mora biti presek tvojega okusa, popolne podreditve komadu in še najbolj povzetek žura, ki se dogaja v tvoji v tvoji glavi .

- Lahko vidite svojo glasbo tudi na plesišču? Kdo bi jo za ta namen po vašem mnenju znal najbolje remiksati?

Sašo: Ha, zakaj pa ne? Iz domačih logov bi to najbolje naredil Kleemar, od tujih pa bi si želel Danger Mouse-a.

Meli: Zame je naša glasba že v tej obliki “plesna”. Drugače pa, ja: Danger Mouse sounds cool.

- 2011 smo torej doživeli prvo preobrazbo – kaj pa za Werefox prinaša prihodnost? Nadaljujte. 2011 je…

Sašo: … leto, ko so se stvari postavile na noge in dobile pravo obliko na kateri zdaj gradimo.

Meli: A HELL of a year . Ki pa nas je pripeljalo do prve preobrazbe, kot praviš, in to odpira za nas mnogo privlačnejšo prihodnost, v kateri nas čaka predvsem glasba, čim več glasbe, v vseh oblikah.

- The Canyon Observer sprašujejo: ali ste se že kdaj kot ansambel spustili z raftom in zakaj ne?

Sašo: Smo se! Bilo je sweet, dokler se nisem zavedel, da v bistvu ne znam plavat. Hvalabogu za rešilne jopiče!