Serija intervjujev pred dogodkom dvatisoč11
by Holo
-Vaša skupina šteje pet članov, že vizualno izhajajočih iz različnih glasbenih voda. Se lahko na kakšen izdelek iz 2011 zedinite prav vsi?
Em… Y – Blessing Alarm.
-Nekateri od vas ste aktivni tudi v drugih, žanrsko različnih zasedbah. Katerih?
BobenBassPaAnanas (Nik), Uroš (Gašper), Gonoba (Matic) in VomitSprinkler (Sašo).
-Kaj pa je bilo tisto, kar vas je kot skupino združilo in pripeljalo do glasbe, ki jo igrate kot The Canyon Observer?
-Kdo je tisti, ki opazuje kanjon, in kateri kanjon je tisti, ki ga ta nekdo opazuje?
Ko pogledaš v kanjon, te kanjon pogleda nazaj.
-Letos ste izdali EP oziroma mini album. Se spomnite še kakšnega izdelka kratkega formata, ki bi vas letos posebej navdušil?
Agoraphobic Nosebleed – Make a Joyful Noise.
-Kaj je tisti glasbeni presežek, ki je po vašem mnenju letos na domačih tleh opozoril nase?
-Še kakšna dobro varovana glasbena skrivnost, ki ste jo nedavno odkrili?
Nič kaj tak posebnega letos.. recimo Jaga Jazzist.
-Za kateri koncert svoje letošnje turneje po Balkanu bi dejali, da je bil najuspešnejši, in zakaj?
Skopje. Najboljši klub in tudi lastnik/organizator je bil najboljši med vsemi in se je dejansko potrudil za promocijo koncerta.
-Kakšni so vtisi s te turneje – oziroma kako “polomljeni” ste se vrnili z nje?
Generalno gledano je bilo super. Malo smo meli nesreče s poškodbami, kot je porezan palec in poškodovana noga (na srečo se je to vse zgodilo isti osebi) in na koncu še vdor v kombi, ampak še vedno smo zadovoljni. Ampak smo pa ob enem tudi ugotovili, da mogoče pa Balkan niti ni za našo sceno preveč, razen Bolgarije, tam smo bli zvezde (hihi).
-Nadaljujte. 2011 je…
je leto pred 2012.
-Čao Portorož sprašujejo: “A ste vi normalni?”
Adolescenca je obdobje, ki lahko teče mirno, kot široka reka ali pa divje kot hudournik. A vsaka reka lahko podivja in sleherni hudournik se lahko umiri. Vsakdo pa premore v sebi obilo moči in burkajo ga čustva, ki se na zunaj kažejo pogosto kot hitro menjavanje razpoloženja, solzice, ki jih zamenja smeh, a tudi skritih globokih bolečin ne manjka.
